GOREČE SPOROČILO: nova razstava v galerijski izložbi

Galerija Murska Sobota, 25. maj 2022 ― Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota je v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota pripravil razstavo likovnih izdelkov učencev  pomurskih osnovnih šol iz zdravstveno-vzgojne aktivnosti na temo spodbujanja nekajenja med mladimi, »Goreče sporočilo 2022«. Likovni izdelki bodo v galerijski izložbi na ogled od 24. maja do 15. junija 2022. Nesprejemanje tveganega obnašanja – kajenja […]

Nika Rupnik: Prostor igre

KIBLA, 24. maj 2022 ― Nika Rupnik: Prostor igre2.–29. 6. 2022artKITVljudno vabljeni_e na odprtje samostojne razstave umetnice Nike Rupnik z naslovom Prostor igre, ki bo v četrtek, 2. junija 2022, ob 18. uri v galeriji artKIT.VABILO (PDF)Prostorsko specifična instalacija Nike Rupnik je prostor, ki se z vsakim premikom...

TENDENCE V ABSTRAKCIJI: SISTEMI, TEHNOORGANIZMI, INFORMACIJE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. maj 2022 ― Razstavljajo: Uršula Berlot Pompe, Suzana Brborović, Boštjan Drinovec, Duša Jesih, Roman Makše, Tobias Putrih, Mojca Zlokarnik Koncept abstrakcije v sodobnosti zavzema bistveno drugačen odnos do resničnosti od idejnih tokov, ki jih je zastopala umetnost klasičnega in povojnega modernizma. Če so slednji vzpostavljali subjektiven odnos do zunanjosti skozi njeno simbolno, estetsko, utopično reinterpretacijo in likovno redukcijo, je danes abstrakcija inherentni del vsakdanjega življenja in njegovih abstrahiranih rutinskih operacij. Namesto formalne inovacije abstraktno formo osmišlja tematska evolucija, ki se v umetnosti odziva na nevidno abstraktno strukturo operacijskih sistemov, tehnoloških naprav, algoritmov in kibernetske infrastrukture, pa tudi na geometrijo urbanega okolja, hipotetične objekte znanosti, dinamične ekonomske in biološke sisteme. Naravo, nezavedno, ekspresivno izraznost telesa, ki so opredeljevali estetiko abstraktne forme, nadomeščajo računalniške simulacije in vizualizacije, umetna inteligenca in tehnološki pripomočki, ki vzpostavljajo nova razmerja med telesom, subjektom in tehnologijo, med umetnimi in organskimi svetovi. Umetniki na razstavi se skozi različna tematska izhodišča in medije odzivajo na te izzive sodobnosti, pri tem pa je abstrakcija ponovno aktualna kot območje za nove vstope v dojemanje in razkrivanje procesov in mehanizmov, ki določajo realnost; še vedno ustvarja alegorične podobe sveta, le da se je ta bistveno spremenil. kustosinja: Nadja Gnamuš

Prvi Ljubljana Art Weekend

Dnevnik, 23. maj 2022 ― Od četrtka, 27. maja, pa do nedelje, 29. maja, bo v Ljubljani potekal prvi Ljubljana Art Weekend. Na njem bo sodelovalo 35 različnih institucij, od galerij do muzejev, na ogled pa bo več kot sto razstav in odprtij, vodstev s kuratorji, strokovnih...

Prizemljena odtujenost sveta drugega

Radio Študent, 23. maj 2022 ― Ko prvič vstopimo v intimni prostor nekoga drugega, nikoli ne vemo, kaj lahko pričakujemo, niti, ali bomo to osebo, ko se bomo seznanili z njeno intimo, bolje spoznali. Vsak element tega prostora je košček v svojevrstnem mikrokozmosu posameznika. Predstavlja tiste dele osebe, ki se jih prej morda nismo zavedali.

SOBOTA, 21.maj: PROST VSTOP ZA DRUŽINE

Galerija Murska Sobota, 20. maj 2022 ― Spoštovani obiskovalci,v nedeljo, 15. maja, smo obeležili mednarodni dan družin, v času od 15. do 22. maja pa obeležujemo Teden družin. V okviru akcije Zveze prijateljev mladine Slovenije »Za družine brezplačno« vas vabimo v našo galerijo, da si v soboto, 21. maja 2022, med 9. in 12. uro skupaj z družinskimi člani brezplačno ogledate aktualno razstavo Gustava Gnamuša Fuga. Veseli vas bomo! […]

S poezijo na okope

Radio Študent, 20. maj 2022 ― Strip radi vzporejamo s filmom. Za letnico nastanka oba beležita leto 1895, uporabljata podobna izrazna sredstva od kadriranja, postavljanja scenarija do razumevanja prostora in mizanscene, predvsem pa oba služita vizualnim pripovedim. Skoraj nikoli pa se ne zgodi, da bi strip vzporejali s poezijo. Raje jo uporabljajo kot scenarij stripa ali dodatek za njegovo popestritev.

IVA TRATNIK: MIŠICE POČASNIKOV

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 20. maj 2022 ― Bodibildajo se konci, medtem ko jih upodabljamo. A kontemplacija konca napravi zarezo v času in tudi konec se za trenutek ustavlja. Bolj ko smo počasni, lažje spreminjamo smer. Ampak, vsak konec ima svoj konec. Lahko smo zelo počasni, nismo pa počasniki. V estetiki anatomskih atlasov, z bucikami pripetimi, nekoč živimi objekti opazovanja, v baročnem patosu, križanem z risanko, se razgrinja človekovo posthumno življenje: v umetni inteligenci, v predmetih (igračah, izumih), fantazmah, ki jih je ustvaril, in lobanjah izumrlih živali, ki jih je pustil za sabo. Vse preraščata flora in (mutirana?) favna. Metoda tega slikarstva je montaža, ki sorodno tradiciji surrealizma sopostavlja nezdružljive motive v transgresivno trenje. Razlika je v tem, da inspiracija niso nujno sanje, saj je resničnost sama podobna (morastim) sanjam. Antiutopija objektiviziranih teles ljudi in živali je tu predstavljena onkraj dobrega iz zlega, celo z določeno mero užitka oblik in barv. Življenje po človeku, kot ga poznamo, je pestro, bujno in gre svojo pot. Slikanje ob koncu človeštva je brezsramen eskapizem. Umetnik se pretvarja, da rešuje človeštvo in na svoja pleča simbolno prevzema breme odgovornih.
še novic